Glavne razlike med protitočnimi zaprtimi hladilnimi stolpi in križnimi-protitočnimi hladilnimi stolpi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Prečni-protitočni hladilni stolp združuje strukturne značilnosti obeh protitok in prečni tok, znan tudi kot »križni-protitočni hibridni hladilni stolp«. Telo stolpa je običajno razdeljeno na zgornji in spodnji del.

 

Spodnji del ima strukturo prečnega toka, kjer zrak vodoravno prehaja skozi tuljave skozi stranske vstopne odprtine za zrak telesa stolpa; zgornji del je protitočna struktura, kjer zrak teče navzgor v protitočnem stiku z razpršeno vodo. Njegove tuljave za izmenjavo toplote so razdeljene na prečni in protitočni del.

 

Pršilna voda najprej teče skozi protitočne tuljave v zgornjem delu in nato pade v prečne tuljave v spodnjem delu. Celotno telo stolpa ima večjo širino in relativno nižjo višino v primerjavi s protitočnim stolpom iste specifikacije.

 

 

 

 

 

 

 

 

V smisluučinkovitost izmenjave toplote in učinkovitost porabe energije, zasnova kanala protitočnega toka protitočnega zaprtega hladilnega stolpa močno izboljša učinkovitost prenosa toplote in mase med plinom in tekočino.

 

Zrak vstopa iz nizko-temperaturnega območja, postopoma absorbira toploto iz razpršilne vode in tuljav, temperatura izhodnega zraka pa je bližje zgornji meji temperature razpršilne vode, kar ima za posledico večjo temperaturno razliko izmenjave toplote.

 

Ima očitne prednosti pri energetski učinkovitosti pri obvladovanju visoke{0}}toplote. Ker pa mora zračni tok premagati težo pršilne vode in upor polnila, ventilator deluje pri razmeroma visokem zračnem tlaku, kar povzroči nekoliko večjo porabo energije.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zanašajoč se na svojo hibridno strukturoprečni + protitočnihladilni stolp s prečnim-protitokom doseže ravnovesje med učinkovitostjo izmenjave toplote in porabo energije. Struktura prečnega toka v spodnjem delu ima nizek upor pretoka zraka, zato je poraba energije ventilatorja relativno nizka;

 

 

struktura protitoka v zgornjem delu dopolnjuje globino izmenjave toplote, skupna energetska učinkovitost pa je med tistim pri stolpu s čistim protitokom in stolpom s čistim prečnim tokom. Hkrati je razpršena voda križnega-protitočnega stolpa porazdeljena bolj enakomerno, kar ni nagnjeno k lokalnim pojavom suhega tuljava, zmanjša tveganje za nastanek vodnega kamna tuljave in posredno ohranja dolgoročno-učinkovitost izmenjave toplote.

 

 

 

 

 

 

 

 

Iz analizescenariji uporabe in stabilnost delovanja, je protitočni zaprti hladilni stolp zaradi svoje majhne tlorisne površine in visoke učinkovitosti izmenjave toplote bolj primeren zadelovni pogoji z omejenim prostorom in visoko hladilno obremenitvijo, kot je visoko{0}}temperaturno procesno hlajenje v metalurgiji, kemični industriji, velikih zračnih kompresorjih in na drugih področjih. Vendar ima visoke zahteve glede kakovosti vode.

 

 

Če razpršena voda vsebuje preveč nečistoč, se lahko na površini tuljave tvori vodni kamen, kar vpliva na učinek izmenjave toplote. Poleg tega je treba med zimskim obratovanjem posvetiti pozornost zaščiti-zmrzovanja, da se izognete kopičenju vode in zaledenitvi znotraj stolpa.

 

 

 

 

 

 

 

 

Križni-protitočni hladilni stolp ima prednostistabilno delovanje in priročno vzdrževanje, in je primeren za scenarije z nihajočimi hladilnimi obremenitvami in splošnimi pogoji kakovosti vode, kot so centralni klimatski sistemi in hlajenje majhne in srednje-industrijske opreme.

 

 

Tuljave prečnega odseka je mogoče vzdrževati, ne da bi vstopili v telo stolpa, zato je težava pri vzdrževanju nižja kot pri protitočnem stolpu; poleg tega ima telo stolpa nižjo višino in boljšo odpornost proti vetru, zaradi česar je stabilnejše pri delovanju v vetrovnih območjih.